kardiologija

Kardiologija

Kardiologija – veja medicine, ki zahteva veliko znanja

Kardiologija je veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi srca in ožilja, ki veljajo za najpogostejši vzrok  umrljivosti po celem svetu. V tem članku si lahko preberete, katere srčne bolezni nas najbolj ogrožajo.

Največ boste za zdravje vašega srca naredili sami. Z rednim gibanjem in zdravim prehranjevanjem, lahko poskrbite, da bo vaše srce vedno v dobri formi. Vseeno pa je dobro, da ste previdni, zato preventivni pregled pri kardiologu ni odveč, vsaj zato, da se prepričate, da ste zdravi. Preventivni kardiološki pregled se priporoča še posebej ljudem, ki so strastni kadilci, uživajo veliko alkohola, se ne gibljejo dovolj in se večinoma prehranjujejo nezdravo. Prav tako se pregled svetuje, če se vam zdi, da se hitro zadihate, vas pogosto tišči v prsih, se vam zdi, da vam včasih srce čudno bije, hkrati pa imate med sorodniki srčnega bolnika.

Katere so najpogostejše srčne bolezni, ki jih odkriva kardiologija?

Med najbolj znane bolezni, ki so lahko posledica slabega delovanja srca, je zagotovo srčni infarkt. Nastane, ker se zamaši ena od koronarnih žil, kar pa privede do nenadnega pomanjkanja krvi. Pride do okvare srčne mišice, oziroma miokarda, ker pa to območje srca, ne deluje več, je zastoj smrtno nevaren. Kardiologija pravi, da je srčni infarkt ena izmed najbolj zahrbtnih bolezni, saj se lahko pojavi kadarkoli, čisto nenapovedano, znaki pa so lahko zavajajoči. Zato je pomembno hitro ukrepanje. Včasih se lahko bolnik že par dni prej slabo počuti, lahko pa nenadno začuti topo in močno bolečino v prsih, ali pa ima občutek močnega tiščanja pod prsnico. Pred napadom se lahko bolnik močno poti, znoj je lahko vroč ali pa mrzel. Ima občutek težkega dihanja, ki ga spremlja slabost ali celo bruhanje. Včasih pa lahko tudi pade v nezavest. Za bolnika, ki se sumi, da doživlja srčni infarkt, je treba takoj prepeljati v bolnico. Velikokrat do srčnega napada pride, ker smo pod čustvenim pritiskom, zato je pomembno, da se izogibamo stresu.

Druga zelo pogosta srčna bolezen je srčna aritmija, ki se kaže kot neenakomerno bitje srca. Lahko je stvar nedolžna, lahko pa zelo resna, kot na primer pri ventrikularni tahikardiji, oziroma hitrem utripanju prekatov. Motnje ritma natančno opredeli preiskava, ki jo kardiologija velikokrat uporablja v diagnostične namene, imenuje pa se EKG. Druge najpogostejše srčne bolezni so še: angina pektoris, bolezni srčne mišice, kronično srčno popuščanje, okvare srčnih zaklopk in ishemična srčna bolezen. Pri slednji gre za mašitev arterij, ker se nabirajo maščobne obloge, zato je pomembno, da se zdravo prehranjujemo.

Kdaj je dobro, da gremo k zdravniku?

Če imate katerega izmed spodaj naštetih znakov, je vsekakor dobro, da se oglasite pri zdravniku. Lahko gre za lažni alarm, lahko pa je stvar bolj resna, kot si mislite in lahko celo ogroža vaše življenje.

  • Visok krvi tlak: je lahko zelo nevaren, saj začne povzročati težave šele, ko je stanje že resno. Zato je pomembno, da si krvni tlak redno merite, še posebej, če ni v mejah normale.
  • Otekanje: še posebej gležnji, ki so zatečeni, lahko kažejo na srčno popuščanje.
  • Bolečina v prsih: pojavi se pod prsnico, kaže pa lahko na angino pektoris, ali pa celo na srčni napad.
  • Močno utripanje srca: če se pojavlja večkrat, je lahko znak resne srčne bolezni.
  • Težka sapa: najpogosteje jo opazite pri hoji po stopnicah in je najpogostejši znak srčne bolezni.
  • Povečana utrujenost: kaže na oslabljeno srčno mišico, lahko pa gre tudi za okvaro srčne zaklopke.
  • Bolečina v mečih: če se pojavi predvsem pri hoji, lahko kaže na obolele arterije.

Katere so najpogostejše preiskave, ki jih uporablja kardiologija za odkrivanje srčnih bolezni?

Diagnostične metode, ki se najpogosteje uporabljajo, se delijo na invazivne (kjer je potreben poseg v telo) in neinvazivne (poseg v telo ni potreben) metode. Najpogostejše neinvazivne metode so: snemanje elektrokardiogram, oziroma EKG, ultrazvok srca in obremenitveni test. Poleg teh pa se uporablja še rentgensko slikanje pljuč, ehokardiografija, 24 urni EKG ,oziroma holter, gleženjski indeks, magnetna resonanca, radioizotopska ventrikulografija, scintigrafija miokarda, magnetna resonanca in še nekatere druge. Medtem, ko so invazivne metode, ki jih kardiologija uporablja za odkrivanje srčnih bolezni: katetrizacija srca, TEE in koronarna angiografija. Nekatere osnovne preiskave, kot je EKG, lahko opravi osebni zdravnik, za ostale bolj natančne preiskave, pa vas bo napotil h kardiologu.

Kdo je kardiolog in kaj dela?

Kardiolog, je zdravnik specialist, ki se je med študijem odločil, da ga najbolj zanima kardiologija in se je za to vejo medicine tudi specializiral. To pomeni, da je usposobljen za diagnosticiranje in zdravljenje bolezni srca in ožilja. Lahko deluje v kardiološki ambulanti, ali pa na oddelku za kardiologijo v bolnišnici. V obeh primerih njegovo delo ni lahko. Tako kot vsak zdravnik, mora tudi kardiolog imeti široko znanje iz medicine in ne samo iz veje, za katero se je specializiral. Ker se različne veje medicine prepletajo med sabo, mora poznati vsaj osnove tudi drugih vej, kot je na primer pulmologija (pljuča), gastrologija (želodec) in nefrologija (ledvice). Najpomembnejše za kardiologa je anamneza, oziroma pogovor s pacientom, kar pomeni, da mora dobiti veliko informacij, s katerimi si lahko pomaga pri določanju diagnoze. Glede na ugotovljeno, se potem odloča, na katero izmed preiskav, ki jih uporablja kardiologija, bo poslal bolnika. Če po določenih preiskavah še vedno ni prepričan v diagnozo, se posvetuje z drugimi kolegi specialisti, ali pa bolnika pošlje na nadaljne preiskave, včasih pa tudi na operacijo, oziroma poseg. Po potrjeni bolezni, lahko začne zdravljenje, ki je največkrat v obliki tablet, ki jih predpiše bolniku. Poleg zdravil, pa pacientu tudi svetuje, kako naj spremeni svoj življenski slog, da bo omilil težave s srcem in preprečil ostale zdravstvene težave. Pomembna lastnost, ki jo mora imeti kardiolog, je tudi čut za ljudi, se pravi, da je dober človek in da v prvi vrsti želi pomagati ljudem. Da pa kardiolog sploh lahko pridobi potrebno znanje, ki ga zahteva kardiologija, se mora dolgo časa šolati.

Smer specializacije: kardiologija in vaskularna medicina

Nekateri že kot otroci vedo, da bodo postali zdravniki, nekateri se to odločijo v srednji šoli. Kdor se želi vpisati na medicinsko fakulteto, mora opraviti gimnazijsko maturo z zelo dobrimi rezultati, nato pa se na fakulteti pridno učiti. Seveda ni dovolj samo prebiranje knjig, ki jih zahteva študij, ampak mora dober bodoči zdravnik nabirati široko znanje. Veliko pomaga, če se že kot študent veliko angažirajo v prostovoljnem delu v zdravstvenih organizacijah. Izkušnje, ki jih pridobijo že zelo zgodaj pripomorejo k odločitvi o specializaciji. Po končani diplomi in sekundariata, se zdravnik odloči za katero vejo medicine se bo specializiral. Če ga veseli in zanima delo s srčnimi bolniki, potem lahko izbere smer kardiologija. Največ se kardiolog nauči kot specializant na oddelkih v bolnišnici in sicer tako, da se sam angažira in se čimveč udejstvuje v praksi. Po uspešno končanem izpitu iz specializacije, pa se lahko zaposli. Ker se medicina nenehno spreminja, se mora kardiolog nenehno učiti in izpopolnjevati svoje znanje, tako praktično, kot teoretično. Poleg izkušenj iz praktičnih primerov in veliko teoretičnega znanja, pa mora imeti tudi dober vid, sluh in biti v dobri psihofizični kondiciji.

Kje se lahko kardiolog zaposli?

Kardiologija je veja medicine, ki je zelo zanimiva, hkrati pa zahteva veliko znanja in izkušenj, ne glede na področje, kjer je kardiolog zaposlen. Najbolj so specialisti za srčno žilne bolezni iskani v bolnišnicah, saj so tam pacienti z resnimi težavami. Lahko pa se kardiolog zaposli tudi v specialistični ambulanti. Lahko pa dela tudi v laboratoriju za diagnostiko, brez katere kardiologija ne bi delovala.